Unesco središče Kapela

Predstavitev
Aktualni dogodki
Projekti
Posvojeni spomeniki

1. Predstavitev

Leta 2004 smo v okviru združenja UNESCO šol ustanovili UNESCO središče za Pomurje. Danes UNESCO središče Kapela šteje 11 članic.

Nova strategija in načrt dela ASP mreže je kot ključne elemente poudarila štiri Delorsove stebre učenja za 21. stoletje. Te stebre učitelji in učenci Unesco središča Kapela poskušamo preko projektov čim bolj vključevati v vzgojno izobraževalno delo. Na ta način želimo učence pripraviti na izzive, ki nam jih ponuja svet. Pri delu nas vodijo naslednje smernice:

Živeti skupaj (bogatiti in ustvarjati medsebojne odnose, razvijati spoštovanje in pozitivno komunikacijo),
Ohranjati medkulturno raznolikost,
Razvijati solidarnost in prostovoljstvo,
Skrbeti za trajnostni razvoj (gospodarski, socialni in varstvo okolja),
Spodbujati pozitiven odnos do ljudi, stvari in hrane.

Devet osnovnih šol:

Dve srednji šoli:

SŠGT Radenci (http://www.s-ssgtr.ms.edus.si/sl/)
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota (http://www.szs-ms.si )

Dve osnovni šoli čakata na pridruženo članstvo:

OŠ Bakovci (http://www.osbakovci.si/ )
OŠ Razkrižje (http://www.o-razkrizje.ms.edus.si/)

Sedež UNESCO središča je na Osnovni šoli Kapela.

Mreža UNESCO šol

UNESCO ASP mreža šol Slovenije je članica mednarodne UNESCO Associated Schools Project Network.

Glede na svoj obseg in kakovost UNESCO dejavnosti imajo zavodi mednarodni ali nacionalni status.
Mreža ima 10 UNESCO ASPnet središč, v katera je vključenih do 15 zavodov, središče pa vodi vodja središča, ki je praviloma strokovni delavec šole, kjer je sedež središča.

Mednarodna mreža je bila ustanovljena leta 1953, sestavlja pa jo več kot 9000 vzgojno-izobraževalnih institucij v 180 državah sveta. Slovenija je postala del te velike globalne družine leta 1993.

Na vrh …

2. Aktualni dogodki

· 70 let Unesca (september 2015)

Na gradu Podsreda smo slovesno obeležili 70-letnico Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco. Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila predsednik DZ Milan Brglez in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Mladi pa v okviru dogodka razpravljali o izzivih 21. stoletja.

· Izobraževanje koordinatorjev na Dunaju (oktober 2015)

Izobraževanje je vsebovalo:

· Voden ogled Centra Združenih narodov na Dunaju

· Pozdrav in sprejem Martin Nesirky, Direktor Informacijske pisarne Centra Združenih narodov na Dunaju (UNIS)

· Predavanje: The Role of the UN in the framework of Conflict Resolution and Prevention

· Voden ogled UNESCO – Svetovna dediščina na Dunaju

Pozdrav in sprejem Friederike Koppensteiner, Nacionalna koordinatorka Avstrijske mreže UNESCO pridruženih šol
Predstavitev delovanja Avstrijske komisije za UNESCO

· Predstavitev Avstrijske mreže UNESCO pridruženih šol

· Obisk različnih UNESCO pridruženih šol na Dunaju

· Učna ura v lendavski sinagogi (januar 2016)

http://www.os-kapela.si/2016/02/05/zgodovinska-ucna-ura-v-lendavski-sinagogi/

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 20. 4. 2016

Obeležili so ga tudi naši šolarji.

Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995. S tem datumom je opozoril na dan mnogih literarnih obletnic – na ta datum so se rodili ali umrli številni svetovno znani literarni ustvarjalci: Miguel de Cervantes, William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega, Rupert Broke, …

Ta dan je namenjen povezovanju avtorjev, založnikov, učiteljev, knjižničarjev, javnih, nevladnih in zasebnih organizacij z javnostjo v želji po spodbujanju bralne kulture.

Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja. To je dan, na katerega so nekoč fantje dekletom podarili vrtnico, ki ponazarja lepoto, one pa njim knjigo kot vir znanja.

Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige praznuje več dni in v različnih krajih po državi.

Po številnih mestih v različnih državah sveta na ta dan potekajo dogodki, ki na prvo mesto postavljajo knjigo. Tako smo tudi na naši šoli 20. aprila izvedli kulturni dan, na katerem so se učenci poigravali z besedo, ustvarjali zgodbe in zaigrali prizorčke.

Na vrh …

3. Projekti

Nacionalni projekti

• Živimo skupaj (OŠ Kapela)

Projekt se poglablja v temi globalno državljanstvo in izobraževanje za trajnostni razvoj.

Vzgoja in izobraževanje za globalno državljanstvo sta neposredno povezana z uresničevanjem miru in trajnostnim razvojem. S projektom želimo pri učencih razvijati in poglabljati razumevanje globalnih dejavnikov, ki oblikujejo njihova življenja ter jim omogočajo pridobivanje spretnosti, vrednot, odnosov in vedenja. Naučiti jih želimo sodelovati, spoštovati in živeti skupaj za ohranjanje planeta, na katerem živimo. Namen projekta je obeležiti svetovni dan voda in pri učencih spodbuditi prepoznavanje vloge našega okolja, družbe, kulture in odgovornosti za družbeno in gospodarsko pravičnost ter varovanje in obnovo ekosistemov na našem planetu. Svet, v katerem živimo, se zaradi številnih vezi medsebojne odvisnosti držav razvija v globalizirani sistem. Na življenje ljudi na tem planetu lahko vplivajo dogodki in procesi, ki potekajo tisoče kilometrov daleč stran. Zato je zelo pomembno, da mlade pripravimo na preprečevanje naravnih katastrof in jih poučimo o tem, kaj vpliva na njihov nastanek ter jih naučimo, da lahko tudi sami na svoj način prispevajo in pripomorejo k lepšemu in zdravemu življenju na našem planetu.

S projektom želimo omogočiti boljše razumevanje svetovnih problemov ter nas opremiti z znanjem, veščinami, vrednotami in notranjo naravnanostjo, za katere je zaželeno, da bi jih kot državljani sveta imeli za spoprijemanje z globalnimi izzivi.

ZAVEZANOST UNESCO CILJEM

Projekt vključuje naslednja cilja:

Šola deluje v duhu kulture miru in nenasilja.
Sprejemanje drugačnosti v poglobljeni skrbi za osebnostni razvoj vsakega posameznika in za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter širše našega skupnega doma – planeta Zemlje.

Cilje projekta lahko uresničite skozi učni proces pri pouku in izven njega v obliki delavnic, pogovorov (kdo sem, kako lahko prispevam k boljšemu življenju na planetu Zemlja …) okroglih miz, ogledov (obisk različnih delavnic, obrti v vašem domačem okolju …) ter praktičnih veščin (delo na zeliščnem vrtu in uporaba različnih zelišč pri kuhi in v zdravstvene ter kozmetične namene, izdelovanje izdelkov iz odpadne embalaže/odpadnega materiala …).

Rezultat projekta je znati živeti skupaj, kljub naši različnosti ter ohranjati naš planet za zanamce.

Temeljni cilji projekta so:

razvijanje kulture miru in nenasilja,
razvijanje štirih Delorsovih stebrov (živeti, vedeti, biti, delati skupaj),
spoznavanje kulturnih, naravnih in geografskih značilnosti domačega kraja, Slovenije, domačih obrti in običajev,
spodbujanje pozitivnih medosebnih odnosov,
razvijanje spoštovanja do sebe, drugih in okolja,
ohranjanje pristnosti in sožitje med generacijami ter učenje od starejših,
spodbujanje k recikliranju in ponovni uporabi surovin/materialov
spodbujanje k naravni samooskrbi.

· Stročnice projekt OŠ Fokovci

Želeli smo približati čudoviti svet narave in zapuščino naših prednikov svetu »sodobnih« učencev, da bi ga doživeli skozi fotografski- ali videoobjektiv, skozi obdelavo posnetkov, pripravo ustvarjalnih e-gradiv, ki bi jih lahko delili s svojimi vrstniki in na svojevrsten način doživljali naravne in kulturne posebnosti svojega okolja. S projektom želimo zagotoviti povezanost šol z lokalnim okoljem in povezanost v okviru mreže, želimo dodati svoj kamenček v bogat mozaik naše kulturne in naravne dediščine.

Ker je leto 2016 bilo proglašeno za mednarodno leto STROČNIC in ker imajo v kulinarični dediščini v kombinaciji z ŽITI pomembno vlogo, smo se odločili, da bomo v tem šolskem letu v Platformi raznolikosti obojim posvetili posebno pozornost.

Stročnice so že v preteklosti imele pomembno vlogo v prehrani, saj so predstavljale dragocen nadomestek za meso, ki se je jedlo običajno le ob koncu tedna, družinskih slavjih in večjih praznikih. Zato je v naši kulinarični dediščini moč najti kar nekaj receptov jedi iz stročnic. Danes pa je njihova vlogi v prehrani drugačna, saj prispevajo k preprečevanju bolezni srca in ožilja, nekaterih rakavih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, debelosti in zaprtja. Jedi sestavljene iz stročnic in žit oziroma žitnih izdelkov predstavljajo polnovreden obrok, zato številne narodne jedi poznajo prav takšno kombinacijo. Da bi opozorili na bogato kulinarično dediščino in njene posebnosti v posameznih okoljih, spodbudimo učence in dijake, da ob pomoči sodobne IKT poskusijo ovekovečiti posebnosti stročnic in žit v obliki receptov: recepti jedi iz stročnic/žit so lahko tradicionalne oz. tradicionalne s pridihom sodobnosti, zanimiv dodatek receptom pa so lahko tudi podatki o narečnih poimenovanjih jedi in zgodbe iz preteklosti, tj. zgodbe vezane na običaje, ob katerih se je jed pripravljala.

Pri izbiri načina predstavitve kulinarične dediščine vašega okolja vam puščamo proste roke, uporabite le sodobno IKT in pripravite zanimivo e-gradivo in nam ga posredujte, npr. v objektiv fotoaparata ujemite rezultat svojih kulinaričnih spretnosti in ga dodajte receptu, naredite video posnetek priprave jedi, oblikujte zloženko z recepti/lastnostmi stročnic/žit in nam jo posredujte v e-obliki, pripravite PPT… Poslano gradivo bomo objavili na pripravljeni platformi, kjer si boste lahko ogledali tudi gradiva ostalih šol.

Cilji projekta:

poudariti pomen AV gradiva in njegovih nosilcev (filmi, video in zvočni posnetki, radio in televizija) ter spodbuditi zaščito in hranjenje teh dokumentov, ki so ključni del kulturne dediščine;
izdelati spletno stran z namenom lažje dostopnosti širšemu krogu šolske javnosti do didaktičnega gradiva;
delovanje v duhu sodelovanja in za ohranitev naravne in kulturne dediščine;
ovrednotiti pomen naravne in kulturne dediščine za trajnostni razvoj;
razvijanje občutka pripadnosti, solidarnosti in kolektivne identitete;
učence/dijake vzpodbuditi k ustvarjalnosti pri pripravi gradiv;
povabiti k sodelovanju zunanje sodelavce (starše, kuharje, strokovnjake …).

Predlagane aktivnosti:

multimedijske delavnice za obdelavo posnetkov in izdelavo e-gradiv
predavanja / okrogle mize / delavnice na temo stročnic/žit v prehrani
zbiranje tradicionalnih in sodobnih receptov jedi iz stročnic/žit
priprava jedi

Na vrh …

4. Posvojeni spomeniki

DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH – MLADI POSVOJIJO SPOMENIK

Poročila šol/zavodov

A) POSVOJENI SPOMENIK 2002 – 2005

Skorš – eno najdebelejših in najstarejših dreves te vrste v Murščaku.

1. Časovni izvor

Posebnih podatkov o časovnem izvoru te ogrožene samonikle drevesne vrste skorš nimamo. V vasi Murščak v Občini Radenci raste zelo staro mogočno drevo, ki sodi med najdebelejša in najstarejša drevesa te vrste v Sloveniji. Njegov obseg izmerjen v prsni višini znaša 351,5 cm. Debelejši je le še skorš, ki uspeva v Senušah (352 cm).

2. Živost spomenika

Z meritvami višine in obsega Plavecovega skorša v Murščaku nas je zanimalo, ali je drevo še vedno v dobrem stanju in še vedno raste in pridobiva na obsegu. Znano je, da drevesa v mladosti pridobivajo na višini, kasneje na obsegu debla. To trditev smo potrdili tudi z meritvami mladega skorša, ki smo ga posadili v šolskem parku, in sicer 31.3.2002. Prvo leto po sajenju je bil višinski prirastek najmanjši, kar je posledica prilagajanja drevesa na novo rastišče in intenzivne rasti korenin.

3. Predstavitev

Ugodne naravne razmere in človekovo delo so v preteklih dveh tisočletjih ustvarile slovensko pokrajino. Poseben pečat slovenski krajini daje gozd, saj več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi. Pestrost rastišč se odraža tudi v pestri sestavi gozdov. Osnovni graditelj gozdov so različne drevesne vrste.

V vasi Murščak v občini Radenci raste zelo staro mogočno drevo skorš, ki sodi med najdebelejša in najstarejša drevesa te vrste v Sloveniji.

Tako smo zbrali podatke o razširjenosti, poznavanju in uporabnosti te drevesne vrste v krajevni skupnosti Kapela. Zanimalo nas je, kako rasteta skorš v Murščaku in mlado drevo skorša, ki smo ga posadili v šolskem parku. Zbrali smo podatke o številu drevesnih sadik, skorša, ki so bila posajena v gozdove na širšem območju Murske Sobote (desni breg Mure) v obdobju od leta 2000 do 2005. Ob sodelovanju z gozdarji iz območne enote Zavoda za gozdove smo poskrbeli za svečano postavitev table ob skoršu v Murščaku. Tako smo želeli opozoriti na to posebno drevesno vrsto tudi občane občine Radenci in naključne obiskovalce. Iz plodov skorša smo kuhali tudi marmelado.

4. Ogroženost

Skorš je ogrožena samonikla drevesna vrsta. Z anketnim vprašalnikom smo zbrali podatke o razširjenosti, poznavanju in uporabnosti skorša v Krajevni skupnosti Kapela. Ugotovili smo, da krajani Murščaka in Murskega Vrha bolje kot ostali krajani KS Kapela poznajo drevesno vrsto skorš in Plavecov skorš.

Zbrali smo podatke o številu drevesnih sadik, skorša, ki so bila posajena v gozdove na širšem območju Murske Sobote (desni breg Mure) v obdobju od leta 2000 do 2005.

5. Popularnost

Ob prebiranju seznama gozdarjev Pomurja smo ugotovili, da raste v radenski občini v kraju Murščak zanimivo drevo skorš, izjemne starosti in velikosti. Takrat smo prvič slišali za to drevesno vrsto.

S vprašalnikom nismo dobili nobenih informacij o novih lokacijah skorša v Občini Radenci, oziroma o uporabnosti plodov in lesa. Kot stara imena za skorš so navajali imena, ki smo jih že poznali.

V septembru 2003 smo nabrali plodove skorša in se lotili kuhanja marmelade, saj smo izvedeli, da je bila skorševa marmelada zelo cenjena in so jo prodajali v lekarnah kot zdravilo proti driski.

6. Legenda prihodnosti

Menimo, da smo se v letih od 2002 leta dalje, odkar smo posvojili spomenik, o skoršu veliko naučili. Hkrati smo povečali tudi zanimanje krajanov Občine Radenci za to drevesno vrsto. Skupaj z gozdarji smo poskrbeli, da bo ostal skorš še naprej samonikla drevesna vrsta, saj je bilo v štirih letih posajenih kar 675 skorševih sadik v gozdove. Ponosni smo, da skorš dobro uspeva tudi v našem šolskem parku.

Naredili smo tudi raziskovalno nalogo o skoršu, ki nam ponuja tudi možnosti nadaljnega raziskovanja skorša o kalivosti skorševih semen ali meritvah obsega mladega skorša.

7. Povezanost

Debelejši je skorš, ki uspeva v Senušah (352 cm), vendar ga nismo posebej raziskovali in povezovali z našim posvojenim spomenikom.

B) NOVI SPOMENIKI

1. Pozabljeni spomeniki

V našem kraju je bilo dolga leta pozabljeno in skoraj izbrisano kulturno delo pesnice Ljudmile Poljanec – Nataše. V svojem času je imela veliko vlogo na Kapeli. Ponovno smo oživili njeno delo s ponovnim izvodom njenih pesmi, ki jo je omogočila Občina Radenci. Na Kapeli imamo tudi spominsko ploščo, posvečeno tej pesnici. Učenci spoznavajo njeno življenje in delo tudi pri urah slovenskega jezika.

Upam, da bomo to kulturno delo znali ceniti še naprej.

2. Spomenik mojih/naših sanj

V sodobnem času se zmeraj bolj izgubljajo vrednote, kot so ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje … Veliko nesoglasij, nasilja ter vojn pa prinaša predvsem nestrpnost. Zato je naš spomenik sanj – strpnost. Vedno znova se moramo učiti o drugačnosti in jo sprejemati. To nas bo bogatilo, osrečevalo in pripravljalo na težke preizkušnje v življenju. Že v osnovnih šolah je vse preveč nasilja. Na šoli smo se odločili, da bomo izvedli projekt Preprečevanje nasilja in iskali rešitve, ki bi nasilje preprečevalo.

C) BESEDA MENTORJEV

Največje zadovoljstvo smo dosegli, ko smo se zavedali, da lahko nekaj pripomoremo k ohranjanju našega spomenika. V šolskem parku smo zasadili tudi drevesno vrsto skorša in s tem omogočili, da učence in druge obiskovalce vedno znova opominja nase. Naredili smo tudi raziskovalno nalogo in s tem poglobili in razširili znanje o našem spomeniku. Naš spomenik torej živi med nami. Vedno znova ga opazujemo, negujemo in skrbimo zanj.

Poročilo je pripravila Unesco koordinatorica Alenka Kozar

Na vrh …