Podelitev nagrad za prispevke na literarnem natečaju Sanje so velika skleda

Letos je v okviru projekta Mačje mesto, ki ga organizira Občina Radenci,  potekal  3. literarni natečaj Sanje so velika skleda. Nagrade za literarne prispevke so podelili na prireditvi ob občinskem prazniku, ki je bila v petek, 19. junija 2020, pred Občino Radenci.

Žirija, v sestavi Dese Muck in Primoža Suhodolčana, je izbrala za prejemnico absolutne nagrade osmošolko Katarino Vodopivec s pesmijo Opica Ana.

D. Muck in P. Suhodolčan sta v obrazložitev zapisala: Pesem med ostalimi močno izstopa z izvirnostjo, humorjem, hkrati pa tudi s tehtnim sporočilom, kako nespametno je v življenju staviti na zunanjost in zunanjo moč in kako se nam rado maščuje, če mislimo, da so drugi manj vredni od nas in jim to tudi damo vedeti. Pesem je, poleg tega, da je zabavna, a hkrati globoka, tudi zelo spretno in poznavalsko zapisana.

Opica Ana

V džungli živel opic je trop,

a ena je čudna bila že kot otrok.

Se imela za lepšo, prelestno gospo,

so jo ostali slavili, ker druge ni b’lo.

Se je čistila, gladila, tehtala banane,

vse to je bilo na urniku opice Ane,

vse dni je preždela ob tolmunu čepeč,

v odsev svoj strmela, ošabno žareč.

Nekega dne je cvetice vzela,

spletla ogrlice in v njih se odela.

V njih se šopirila je kot na zabavi,

ko sliši se krik in se tiger pojavi.

Vse opice tečejo na drevesa – med veje,

je Ana na varnem, se olajšano smeje.

Ko veja se zlomi, a Ana ne pade,

ne more ubežat krošnjam livade.

Ni dihati mogla zaradi nakita z lijane

in to je bil konec te opice Ane.

Katarina Vodopivec, 8. r

Od 4. do 10. mesta sta se uvrstili še dve učenki naše šole, in sicer sedmošolka Zala Koren s pesmijo Ljubezenska in učenka 9. razreda Ivona Mes s pesmijo Sanje so velika skleda življenja. Za svoja prispevka sta prejeli knjižno nagrado.

Otroške sanje so velika skleda življenja

Skači, smej se.

Živi življenje.

Skoči visoko do neba.

Otrok sem.

Nič me ne skrbi, nič me ne teži.

Čudovito je.

 

Ljubezenska

Lepa roža gre mimo mene,

pa se v njo zaletim.

To me prav zares zadene,

zato od sreče poletim.

Stopim korak naprej,

spogledujeva se,

nič ne rečeva,

samo molčiva.

Kaj naj zdaj?

Ji povem, da jo ljubim?

A ona ljubi mene?

Ne vem, nič ne vem,

nič ne vidim,

nič ne slišim,

čutim samo bitje svojega srca.

Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo.

Mentorica: Alenka Kozar