Obiskali so nas celovški gimnazijci

V tednu otroka, od 1. do 5. oktobra 2018, smo na naši šoli gostili učence in dva učitelja s slovenske gimnazije na avstrijskem Koroškem. Eden izmed učiteljev, g. Kristjan Fotivec, je tudi bivši učenec OŠ Kapela.

Med obiskom so spoznavali našo šolo, okolje in način življenja, v popoldanskem času pa smo zanje pripravili tudi veliko zanimivih aktivnosti.

Drugi del izmenjave, ko bodo naši učenci obiskali njihovo šolo in spoznali življenje pri družinah na dvojezičnem območju, bo potekal spomladi, od 25. do 29. marca 2019.

Z g. Kristjanom Fotivcem, go. Irmi Paulitsch in dvema učencema celovške gimnazije  sta se pogovarjala osmošolca Ronja Slavič in Gašper Koren.

Pripravila in uredila: Alenka Kozar

POGOVOR Z G. KRISTJANOM FOTIVCEM, GO. IRMI PAULITSCH TER Z UČENCEMA SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU

Veseli smo vašega obiska, saj bomo stkali nova prijateljstva in pridobili izkušnje z učenci, ki obiskujejo šolo na dvojezičnem območju. V želji, da bi še podrobneje spoznali vašo šolo in šolski sistem, vam želimo zastaviti nekaj vprašanj.

1. G. Fotivec, predstavite nam šolo, s katere prihajate.

Naša šola se imenuje Zvezna realna gimnazija za Slovence.  Obiskuje jih 570 učencev oz. dijakov. Sestavljena je iz predmetne stopnje, ki traja 4 leta, torej nižja gimnazija; tu so učenci stari od 11 do 14 let in imamo 4 paralelne razrede. V  razredu je od 20 do 30 učencev. Potem pa je druga stopnja, tj.  višja gimnazija, tukaj so dijaki stari od 15 do 18 let, imamo po 2 paralelna oddelka, v katerem je 25 do 30 dijakov. Letos imamo prvič kar 3 paralelne razrede. Vsako leto se število dijakov povečuje, kar me seveda tudi zelo veseli.

2. G. Fotivec, kot bivši učenec naše šole dobro poznate naš šolski sistem. V čem prepoznate največje razlike?

V Celovcu so glavni predmeti zelo pomembni, torej slovenščina, matematika in tuji jeziki, kjer se tudi pišejo šol. naloge, ocenjene so od 1 do 5. Najboljša  ocena je 1, 5 pa je najslabša. Pri ostalih predmetih se ne pišejo šol. naloge, ampak so le testi in spraševanja. Končna ocena je sestavljena iz šolskih nalog, ustnih ocen, domačih nalog in urejenosti zvezkov, raznih testov … Učitelj ima veliko avtonomijo pri ocenjevanju. Seveda vsak učenec dobi na začetku leta  kriterije ocenjevanja in je z njimi seznanjen.

3. Ga. Paulitsch, predstavite nam, kako poteka šolski dan vaših učencev.

Šolski dan se začne ob 7.45. Najprej imajo dve šolski uri, nato je 10-minutni odmor, nato sledita še dve uri in 10-minutni odmor. Šolska ura je dolga 50 minut, 5. in 6. ura trajata po 45 minut. Dijaki se lahko prijavijo tudi v popoldansko oskrbo, in sicer do pol petih.

Koliko ur slovenščin imajo učenci v posameznih razredih? Ali pouk poteka samo v slovenščini?

Na nižji stopnji imajo 4 ure slovenščine, to pomeni pri vas do 8. razreda, na višji stopnji pa so tri ure slovenščine. Učni jezik je slovenščina, razen pri nemščini, italijanščini in angleščini.

4. G. Fotivec, kdaj ste sprejeli odločitev za selitev in zaposlitev v Celovcu?

Odločitev sem sprejel po dolgem iskanju zaposlitve v Sloveniji, šlo je samo za nadomeščanje in nisem dobil stalne zaposlitve. Tako sem se skupaj z družino odločil in se preselil na avstrijsko Koroško, to pa zato, ker je tam slovenska gimnazija in pouk poteka v slovenskem jeziku. Tako mi je bilo tudi lažje.

Katere predmete poučujete na vaši šoli? Na kaj ste se v novem okolju najtežje navadili?

Poučujem matematiko in fiziko na osnovni šoli in gimnaziji, vse do mature. Poučujem že 4. leto, tretje leto sem tudi  razrednik.

V začetku sem se najtežje navadil na šolski sistem, ki poteka malo drugače in na učbenike, v katerih so vsa besedila in  strokovne besede v nemščini. Uporabljamo namreč učbenike, ki so potrjeni s strani ministrstva za šolstvo v Avstriji. Ne smemo uporabljati slovenskih učbenikov, razen pri slovenščini.

Ali lahko otrokom snov dodatno razložite v nemščini?

Vsi strokovnjaki in predavatelji na seminarjih so istega mnenja, da je učni jezik samo slovenščina in ni dvojezičnega pouka. Potem bi učenci mislili, da jim ni treba razumeti, saj jim bom snov razložil še v nemščini in tako se ne naučijo jezika. V prvem razredu še pomagamo, saj sprejmemo otroke tudi iz nemških družin, ki poznajo le nekaj slovenskih besed. Takrat jim še pomagamo, od 2. razreda pa poteka pouk samo  v slovenščini; tako se tudi hitreje in lažje naučijo jezika.

5. Ga. Paulitsch, ali ste tudi vi obiskovali dvojezično šolo? Kje ste kasneje študirali?

Odraščala sem na vasi. Doma smo govorili samo slovensko, nato sem odšla v manjšo ljudsko šolo, kjer smo se učili v slovenskem jeziku. Nato sem nadaljevala s šolanjem v Železni Kapli.

Danes so te manjše ljudske šole zaprli in so naredili večji šolski center v Železni Kapli; prej so bili razredi manjši, zdaj pa so ti razredi tudi večji, saj so vsi v Železni Kapli.

V Železni Kapli je bil učni jezik nemščina, poleg tega sem se učila tudi slovenščino. Nato sem se odločila za Dvojezično višjo trgovsko akademijo v Celovcu. Kasneje sem v Gradcu najprej študirala ekonomijo, kasneje pa sem se odločila za slovenščino in ruščino. Ta dva predmeta v gimnaziji tudi poučujem;  ruščina je kot izbirni predmet.

Na kakšen način se učenci učijo slovenskega jezika? Ali so v znanju jezika velike razlike?

Pri pouku slovenščine sem osredotočena na govorjenje, zdi se mi, da je komunikacija najpomembnejša spretnost. Drugače poskušam čim več uresničiti pri pouku, od govorjenja, pisanja …

Prvi dve leti imamo po dve skupini, eno dodatno skupino za začetnike in  tako lahko hitro napredujejo, v 3. razredu pa se ponovno združijo. Iz vseh prvih razredov oblikujemo še eno dodatno učno skupino za učence začetnike, ki se lahko še dopolnijo v učenju slovenščine, prav tako je v 2. razredu, od 3. razreda pa poteka pouk normalno, brez dodatnih skupin.

6. Ali na šoli organizirate tudi popoldanske dejavnosti, npr. interesne dejavnosti za učence, sodelovanje v projektih …?

Na šoli se izvaja veliko projektov, tudi  izmenjave. Imamo projekte: Unesco, Erazmus, smučarske tečaje … Vsak razred ima najmanj tri projekte.

V Celovcu je tudi slovenska glasbena šola, imajo tudi številna kulturna društva in dramske krožke. Izvajalci dejavnosti so zunanji sodelavci in te dejavnosti potekajo po pouku, izven šole.

7. Ali pripravljate tudi javne kulturne prireditve? Kakšno je sodelovanje staršev s šolo?

Šola je  praznovala 60. obletnico, prejšnje leto smo imeli tudi šolsko akademijo; obiskala sta nas oba predsednika, slovenski in avstrijski. Letos bomo imeli prav tako šolsko akademijo. Praznujemo pa tudi npr. božičnico, zaključek leta, predstavitev projektov … Vsako leto imamo po 3 javne prireditve.

Starši so močno vključeni v šolo, in sicer preko združenja staršev; tudi oni odločajo o projektih, šolskem vsakdanu, pravilih … Dobro sodelujemo, pomagajo nam finančno,  z idejami …

8. G. Fotivec, zanima nas, kdaj ste je porodila ideja za izmenjavo otrok? Kaj je vaša glavna želja oz. namen izmenjave?

Izmenjava je na programu vsako leto v 2. razredu; za izmenjavo sta  odgovorna učitelj slovenščine in razrednik. Vsako leto sodelujemo z drugo šolo, velikokrat smo že bili na koroškem, gorenjskem območju ali v Ljubljani.

Nikoli še niso bili v teh krajih, v teh lepih krajih. Porodila se je ideja, da bi obiskali to šolo, ki je zelo dobra šola. Vedel sem, da nas bodo lepo sprejeli. Dogovorili smo se z ravnateljico in načrtovali izmenjavo.

Glavni namen je bil, da nastanejo nova prijateljstva, da naši učenci govorijo slovensko, da tudi v družinah govorijo slovensko, da se znajdejo v drugem, nepoznanem okolju in da vidijo, kako živijo drugi otroci in  kakšen je standard drugje. Naš namen je tudi odlično uspel.

POGOVOR Z DVEMA UČENCEMA ZVEZNE REALNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE

1. Se nam lahko na kratko predstavita?

– Sem Marko Sabotnik, star sem 11 let. Obiskujem 2. c-razred slovenske gimnazije.

– Sem Julia Rezar, stara sem 11 let in prihajam iz Pliberka. Obiskujem 2. c-razred.

2. Koliko časa že obiskujeta to šolo? Katero šolo sta obiskovala prej?

– To šolo obiskujem že dve leti. Prej sem obiskoval  Mohorjevo šolo v Celovcu (privatna dvojezična šola).

– Tudi jaz obiskujem to šolo drugo leto. Prej sem obiskovala ljudsko šolo v Pliberku.

 

3. Kakšni so tvoji vtisi o načinu šolanja pri nas? Ti je kaj še posebej všeč?

– Pouk je drugačen, se mi dopade in je zelo luštno. Najbolj mi je všeč angleščina.

– Meni je tudi všeč pri vas, najbolj se mi dopadejo pavze zunaj.

4. Spoznala sta tudi naš kraj. Kaj vama je pri nas všeč? V kateri delavnici sta najbolj uživala?

– Kraj je zelo lep, velikokrat sem bil zunaj. Videl sem veliko živali. Najboljša delavnica mi je bila, ko smo sestavljali kocke.

– Meni je okolica tudi zelo všeč. Najbolj mi je bila všeč delavnica, v kateri smo peli.

5. V katerem jeziku se najpogosteje pogovarjata s svojimi vrstniki, prijatelji? In v katerem jeziku se sporazumevate doma?

– Najpogosteje se pogovarjam slovensko, včasih tudi nemško. Doma tudi govorim slovensko.

– S prijateljicami govorim slovensko in doma tudi govorimo slovensko.

6. Se vama zdi, da sta med druženjem s slovenskimi vrstniki izboljšala znanje slovenščine?

– Ja, mislim že. Zdaj sem slišal drugo narečje in tudi nove besede.

– Tudi jaz sem slišala več drugačnega dialekta in sem se naučila nekaj novih besed.

 

Zahvaljujeva se vam za pogovor in upava, da se boste v Celovec vrnili s prijetnimi vtisi.

Ronja Slavič in Gašper Koren