MILENIJCI MILENIJCEM – NOVA GALAKSIJA IDEJ

MILENIJCI MILENIJCEM – NOVA GALAKSIJA IDEJ

V letu 2017, ko praznujemo 500 let od začetka reformacije in 100 let od oktobrske socialistične revolucije v Rusiji, je Zavod republike Slovenije za šolstvo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani pripravil razpis s pomenljivim naslovom MILENIJCI MILENIJCEM – NOVA GALAKSIJA IDEJ. Nanj so se prijavili tudi učenci OŠ Kapela z mentorico mag. Bernardo Roudi in bili zelo uspešni. Njihova raziskovalna naloga Kakšen je vpliv reformacije in revolucije na vlogo ženske danes je bila posebej izpostavljena in nagrajena. Prav tako tudi likovni prispevek Kako vidim svet v prihodnosti avtorja Žana Kristjana Küčana.

Avtorja Karin Adanič in Jurij Ivanuša sta se z mentorico odpravila na raziskovanje vloge žensk skozi 500 letno zgodovino vse od Katarine von Bora, Lutrove soproge, ki jo je začetnik reformacije imenoval »Mein Herr« /moj gospod/ ali »Mein Katie« /moja veriga/, ki drži skupaj celotno družino in usmerja njegovo življenje. Avtorji so skozi raziskovalno nalogo predstavili vse evangeličanske duhovnice v Republiki Sloveniji. Začeli so s predstavitvijo Jane Kerčmar, evangeličanske duhovnice v Gornjih Petrovcih, ki je bila  leta 1978 s prihodom iz Slovaške v takratno Jugoslavijo prva protestantska duhovnica tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Odpravili so se na obisk k Simoni Prosič Filip, prvi Slovenki – evangeličanski duhovnici v Gornje Slaveče, predstavili razmišljanja Katje Ajdnik, evangeličanske duhovnice v Puconcih, Jane Kerčmar mlajše, kjer so izpostavili njeno načelo »Duhovništvo je moj način življenja« ter predstavili razmišljanja mag. Violete Vladimire Mesarič, namestnice vojaškega vikarja v slovenski vojski. Predstavili so tudi prvo protestantsko duhovnico v kalvinski cerkvi Emoke Kovacs ter Judit Andrejek, evangeličansko duhovnico. Slednji dve sta hkrati soprogi protestantskih duhovnikov v Motvarjevcih in v Križevcih in tako tudi v tej vlogi s svojim delovanjem prispevata k duhovnemu življenje širše skupnosti.

Kot zaključek raziskave so avtorji razmišljali tudi o tem Kaj je vizija naše milenijske generacije za prihodnost in naš svet? Karin Adanič je razmišljala: »Katera vrednota mi največ pomeni?«

»V družbi sta zelo pomembni vrednoti spoštovanje in razumevanje, kar je bilo tudi sporočilo evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki smo jo obiskali. Če si do drugih prijazen in dobrosrčen, boš vedno imel prijatelje, katerim boš lahko vedno zaupal in se boš vedno lahko nanje tudi obrnil, ko boš rabil pomoč. Tudi v skupnosti moramo biti spoštljivi in razumljivi, ter sprejemati vsakršno mnenje, saj na tak način komuniciramo. Različni smo – eni takšni, drugi drugačni… in če želimo živeti v skupnosti, moramo biti strpni in spoštovati drugačnost. In tako je tudi pregovor »Ne storimo drugim tistega, česar ne želimo, da bi drugi storili nam.«, to je ključno pravilo vsakega posameznika, ki mu je cilj, da se ljudje med sabo razumemo. Cilj komuniciranja je spoštovanje in razumevanje, saj le tako gradimo zveze med prijateljstvi. Zelo pomembna vrednota pa je tudi potrpežljivost, saj tako sprejemamo vsakega posameznika takega kot je, četudi ni tebi enak.«

Jurij Ivanuša  je raziskovalno nalogo zaključil z razmišljanjem: »Kdo smo naša generacija in kam merimo?«

»Dandanes smo otroci v družbi vedno manj »reformanti«, čeprav bi glede na stanje naše družbe to morali biti. Vsepovsod sledimo črednemu nagonu in delamo vse isto ter nič novega. Redki smo tisti uporniki, lahko bi rekli »reformanti«, ki se drznemu upreti ustaljenim vzorcem v družbi, saj nas vsi učijo in nam dajejo vedeti, da uporniki ne uspejo.

Sprašujem se: 1. A smo otroci res tako nemočni, da se ne bi mogli upreti črednemu nagonu?

2. A smo res tako plašni, da bomo potem vredni manj?
3. Ali pa smo tako naučeni in je vsega kriva družba?
4. Se je kdo kdaj vpraša,l zakaj vsakega posameznika učimo istih stvari?

Obstajajo izjeme, ki izumljajo nove inovativne stvari, ampak jih mi, ki sledimo tradicionalizmu oviramo s tem, ko jim govorimo da so nespametni, če mislijo da bo npr. njihov izum deloval. Velika večina se jih sploh ne zaveda kaj počnejo. Delajo isto vsak dan- dan za dnem brez spremembe. In to je tisto kar elita hoče od nas preprostih ljudi – »Da bi delali za majhne cene brez kompromisno brez tega da bi hoteli spremembe«.

Zato je moj najljubši rek: DRUGAČNOST JE SMISEL ŽIVLJENJA. Drugačen od večine je bil pred 500 leti Martin Luter, ki se je s svojimi tezami 31. 10. 1517 drznil upreti razmeram tedanje družbe, kar bi ga lahko stalo življenja. S svojo drugačnostjo je vplival na svojo soprogo, reformirano nuno Katarino, ki jo je spoštoval in cenil, ter v družbi pokazal, da jo smatra za enakopravno. Za 16. stoletje je bilo to izjemno, lahko bi rekli revolucionarno dejanje, ki mu dajemo veljavo šele danes, po 500 letih. Drugačna je bila tudi Jana Kerčmar, ki je kot evangeličanska duhovnica prišla v Slovenijo oziroma v Jugoslavijo. S svojo drugačnostjo in s svojim delovanjem je vplivala na življenje v svoji družini in v verski občini Gornji Petrovci, ki jo vodi še danes. Drugačni sta tudi prvi Slovenki – evangeličanski duhovnici Simona Prosič Filip in Vladimira Mesarič. Prva deluje kot voditeljica verske občine Gornji Slaveči in kot mati ter žena; druga deluje kot vojaška kuratka v slovenski vojski ter prav tako kot mati in žena.

Po vsem tem, kar sem spoznal skozi raziskovanje vloge ženske med reformacijo in revolucijo, lahko zaključim z besedami: DRUGAČNOST NAS BOGATI.«

Mentorica mag. Bernarda Roudi zaključuje razmišljanje v nalogi: » Brez podpore žensk  reformacija ne bi uspela!« Ideje reformacije so zelo podobne idejam francoske revolucije: SVOBODA, ENAKOST, BRATSTVO. Vprašanje emancipacije in enakopravnosti žensk je  prišlo v ospredje najprej v Nemčiji v 20-tih letih prejšnjega stoletja in pri ugotavljanju širjenja reformacije so prišli  do osupljivih rezultatov: Koliko žensk je pripomoglo  k širjenju reformacije in večinoma so delovale pod psevdonimom. Kot mame so svoje otroke učile verskih resnic in naukov. Žal se vloga žensk v času reformacije nikoli ni poudarjala, prav je, da to povemo ob 500 letnici njenega pojava.«

Vir: Bernarda Roudi, november 2017

Pripravila: mag. Bernarda Roudi