27.1.2016 – obisk sinagoge v Lendavi
Učenke Sendy Zver, Inja Dokl, Maja Žnidarič in Karin Adanič ter vodja Unesco središča Kapela Angela Stajnko so v sredo, 27. januarja, prisostvovale prireditvi ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst v Lendavi.
Svoje doživljanje so strnile z naslednjimi besedami:
Ko smo se z učiteljico odpravljale v Lendavo, so se mi po glavi začela poditi vprašanja: «Kaj novega mi lahko predstavijo?«, »Katera čustva v meni še lahko vzbudijo?«. Po ogledu razstave v sinagogi smo nadaljevali s predstavitvijo o holokavstu.
Učiteljica zgodovine nas je z mislijo: »Zgodilo se je, lahko se spet zgodi, to je to, kar vam imamo povedati.« popeljala v nadaljnjo predstavitev. Učenka Zala nam je predstavila 4000 let staro judovsko vero, življenje v taboriščih in način ravnanja z judi. Med predstavitvijo smo si ogledali dva kratka, a hkrati zelo poučna filma na temo holokavsta. Filma sta se dotaknila čisto vseh prisotnih in postavila milijon vprašanj. Moram reči, da kot devetošolka nisem pričakovala, da bo to v meni vzbudilo tolikšno zanimanje in toliko čustev. Prav tako pa si nisem predstavljala, da lahko vera pripelje ljudi tako daleč, da naredijo takšno nehumano dejanje. Judom so dobesedno odvzeli vso dostojanstvo, vso svobodo, navsezadnje tudi življenje. Če se poskušam postaviti v kožo teh ljudi, ki so preživljali te grozote, me spreleti srh… Kako stresno mora biti, ko nekdo pride, ti odvzame vso imetje in te brez kakršne koli razlage z vlakom za živino odpelje v taborišče in tam nadaljuje z mučenjem.
Lahko povem, da sem si odgovorila na obe zastavljeni vprašanji. Da, v meni lahko vzbudijo nova še bolj pretresljiva čustva, in da, lahko mi povedo še mnogo, mnogo več.
Sprašujem se še samo: »Mar ljudje pozabljamo, kdo smo? Pozabljamo, da če nam odvzamejo vse, kar imamo, nam odvzamejo dostojanstvo, kaj nam preostane? Ljudje smo enaki, nihče ni več, nihče ni manj, nihče ni bolj pomemben, nihče ni manj pomemben. Vsi imamo enake pravice in vsi smo enakovredni. In bolj, ko postajamo materialistični, bolj pozabljamo, kdo smo in kaj smo.«
Zapisala devetošolka Sendy Zver
Bila mi je všeč, saj je bila zelo poučna. Najbolj me je pritegnila predstavitev o družini Blau, ki je živela v Lendavi, kasneje pa so jih odpeljali v taborišče v Auschwitch. Vsi v tej družini so umrli, razen enega sina, ki zdaj živi v Izraelu.
Zapisala osmošolka Inja Dokl
Med predstavitvijo sem se velikokrat zamislila o tem, kako so jude peljali v vagonih, jim dajali le vodo ter jih silili, da so delali na polju. Predstavitev o holokavstu je bila zelo dobro pripravljena.
Zapisala sedmošolka Karin Adanič
Vabimo vas k ogledu posnetka s prispevkom naše učiteljice, vodje UNESCO središča Kapela
http://4d.rtvslo.si/arhiv/mostovi-hidak/174386373
Video Vasja Rovšnik
Naložbi sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
